ČN Ljutomer - Odvajanje in čiščenje odpadnih voda - Odpadna voda - JP Prlekija

Odpadna voda

Domov / Odpadna voda / Odvajanje in čiščenje odpadnih voda / ČN Ljutomer

Čistilna naprava Ljutomer

Čistilna naprava Ljutomer

Čistilna naprava Ljutomer je sekvenčna biološka naprava z aerobno stabilizacijo blata. Postopek čiščenja imenujemo SBR (Sequencing Batch Reactor) postopek čiščenja komunalnih odpadnih vod in je način čiščenja, ki se odvija v posameznih, časovno zaporednih korakih, v enem in istem reaktorju.

Prispevno področje Čistilne naprave (ČN) Ljutomer obsega občino Ljutomer in sicer mesto Ljutomer, naselja Noršinci, Stročja vas, Podgradje, Šalinci, Babinci, Mota, Cven, Spodnji Kamenščak in Radomerje ter občino Križevci pri Ljutomeru z naselji Vučja vas, Zasadi, Bučečovci, Dobrava, Stara Nova vas, Iljaševci, Križevci, Boreci, Ključarovci, Lukavci.

Kapaciteta ČN Ljutomer znaša 23.000 PE (populacijski ekvivalent ali PE je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan, to je 60g BPK5 na dan).

Sprejemnik in odvodnik očiščene odpadne vode je reka Ščavnica, ki sodi med manjše vodotoke in ima zelo spremenljiv pretok.

TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA

Linija vode
Odpadna voda doteka v vhodno črpališče. Na vtoku v črpališče so vgrajene grobe grablje, ki so izvedene v obliki košare z elektromotornim dvigom. Grobe grablje zadržujejo večje kosovne dele in služijo zgolj za nemoteno delovanje črpalk vhodnega črpališča. Vgrajene so tri potopne centrifugalne črpalke, ki črpajo odpadno vodo po podzemnem tlačnem cevovodu na napravo za mehansko predčiščenje.

Naprava za mehansko predčiščenje obsega fine elektromotornih rotacijske grablje, peskolov, ozračen lovilec maščob in spiralni izdvajalec peska. Fine rotacijske grablje izdvajajo grobe odpadke, ki se zbirajo v zabojniku. Pesek se useda na dnu peskolova, od tu se s pomočjo spiralnega transporterja transportira v zabojnik za pesek. Iz ozračenega lovilca maščob se le te posnemajo s pomočjo strgala in se zbirajo v zalogovniku maščob. Maščobe iz zalogovnika se ločeno zbirajo v zabojniku za maščobe. Obratovanje naprave za mehansko predčiščenje je samodejno.

Na iztoku iz naprave za mehansko predčiščenje, je po potrebi predvideno doziranje flokulanta za obarjanje fosforja. Sistem za doziranje flokulanta obsega tri tipske posode za skladiščenje, dve membranski dozirni črpalki in potrebno armaturo za razvod in doziranje flokulanta.

Mehanskih delcev očiščena odpadna voda odteka čez preliv skozi podzemno položen sifonski cevovod v dva sekvenčna bazena z vgrajenimi selektorji na vtočnem delu.
Selektorji obratujejo pri anoksičnih do anaerobnih pogojih. Z vzpostavljenim 8-urnim ciklom in recirkulacijo aktivnega blata se ustvarjajo optimalni pogoji za razvoj mikroorganizmov, ki tvorijo flokule in akomulirajo fosfor. Biološki selektor omogoča potek procesa ob krajših časovnih ciklih kot drugi sekvenčni sistemi, kar pomeni manjše bazene in manjše stroške obratovanja.

Sekvenčna bazena obratujeta izmenično v 3 fazah:


V tem delu poteka simultana nitrifikacija in denitrifikacija. Delovanje sekvenčnih bazenov uravnava procesni računalnik.

Očiščena odpadna voda se preko prelivnika preliva v iztočno kineto in dalje v odvodnik – reko Ščavnico. V kineti je odvzemno mesto za vzorčenje iztoka ter sonda za kontrolo parametra KPK in NO3.


Linija blata
Gošče iz greznic se s specialnim vozilom pripeljejo na čistilno napravo. Na napravi za sprejem gošč iz greznic, se s pomočjo avtomatskih rotacijskih grabelj izločijo mehanski delci. Mehanskih delcev očiščena gošča se zbira v zalogovniku gošč, ki je ob vhodnem črpališču. Od tu se preko elektromotorne zapornice spušča v vhodno črpališče.

Presežno blato se ob koncu faze dotoka/prezračevanja prečrpa s pomočjo črpalke, ki je nameščena na dnu sekvenčnega bazena, v zalogovnik in zgoščevalec blata. Blato se v zalogovniku zgošča in useda na dno, odcejena blatenica pa se preko prelivnikov blatenice preliva v vhodno črpališče. V zalogovniku sta nameščeni dve potopni mešali za mešanje vsebine zgoščevalca.
Zgoščeno blato, se nato po cevovodu črpa v centrifugo za dehidracijo blata. Raztopina polielektrolita se pripravlja v napravi za pripravo in doziranje polielektrolita. Vgrajena je triprekatna posoda, črpalka za doziranje tekočega polielektrolita in naprava za doziranje praškastega polielektrolita. Pripravljena raztopina polielektrolita za stabilizacijo blata se s pomočjo črpalke po cevovodu črpa v centrifugo. Centrat (izločena voda) iz centrifuge se vrača v vhodno črpališče čistilne naprave, dehidrirano blato pa se s pomočjo elektromotornega rotacijskega transporterja zbira v zabojniku, zunaj objekta.
Transporter ima priključek za doziranje apna v prahu (CaO). Apno se skladišči v silusu za apno, ki je nameščen zunaj objekta. Namen doziranja apna je doseganje višje sušine blata in dezinfekcija blata, saj je reakcija eksotermna (sprošča se temperatura 60 – 70° C).

KAKOVOST IN UČINEK ČIŠČENJA
Povprečni učinek čiščenja CČN Ljutomer v letu 2011

Parameter Povprečna letna vrednost v mg/l
 DOSEŽEN UČINEK ČIŠČENJA v % Mejna vrednost v mg/l
  Dotok Iztok    
Kemijska potreba po kisiku (KPK) 966 23 96,6 110
Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) 633 8 97,7 20
Celotni fosfor 10,23 0,64 92,8 2
Celotni dušik 57,1 2,3 95 15

Meritve so bile izvedene na podlagi Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 74/07) in Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 45/07, 63/09). Glede na velikost komunalne čistilne naprave, se je vzorčenje in analize izvajalo dvanajstkrat v letu 2011. Monitoring odpadnih voda je izvajal pooblaščeni izvajalec. 

Glede na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 47/05, 45/07, 79/09) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 45/07, 63/09) CČN Ljutomer ne obremenjuje čezmerno okolja.

Zgodovina Poročil o izvedenih obratovalnih monitoringih prejšnjih let za primerjanje: 
Letno poročilo o obratovalnem monitoringu na CČN Ljutomer za leto 2005
Letno poročilo o obratovalnem monitoringu na CČN Ljutomer za leto 2006
Letno poročilo o obratovalnem monitoringu na CČN Ljutomer za leto 2007